Poti iz labirintov · oddaja in zapis
Narcisizem, sram in zgodnje rane: ko otrok ni bil zares viden
Jasmina Godec, integrativna psihoterapevtka · gostji: Silvana Kokol in doc. dr. Katarina Možina
Beseda »narcisizem« je danes povsod – v člankih, na družbenih omrežjih, v pogovorih o bivših partnerjih. A hitra oznaka redko pomaga razumeti, kaj se v človeku v resnici dogaja. V oddaji Poti iz labirintov smo narcisizem pogledali drugače: kot razvojno in odnosno temo, ki ima korenine v zgodnjem otroštvu.
Kako se rodi občutek sebe
Otrok občutek, kdo je, gradi v odnosu. Ko ga starš vidi, sliši in se odzove na njegova čustva, se v njem počasi oblikuje stabilen občutek lastne vrednosti. Temu v psihoterapiji pravimo zrcaljenje: otrok se v pogledu odraslega »vidi« in iz tega izve, da je v redu, kakršen je.
Kaj pa, če tega ni dovolj? Če otrok ni bil zares viden, slišan in sprejet – morda zato, ker so bili starši sami preobremenjeni, ranjeni ali čustveno odsotni? Takrat lahko ostane rana, ki jo odrasel človek nosi s seboj, pogosto ne da bi jo prepoznal.
Sram, kritika in potreba po potrditvi
Narcisistične rane se pogosto kažejo kot globok sram, močna občutljivost na kritiko in nenehna potreba po potrditvi drugih. Navzven je človek lahko samozavesten, celo vzvišen – v sebi pa krhek. Ena od pomembnih misli oddaje je razlika med zdravim samospoštovanjem, ki zdrži tudi napake in kritiko, in patološkim narcisizmom, kjer je občutek vrednosti tako ranljiv, da ga mora človek nenehno braniti.
Kako se vzorci prenašajo – v družini in v partnerstvu
Vzorci, ki jih ne prepoznamo, se pogosto prenašajo iz generacije v generacijo. Kar smo doživeli kot otroci, lahko nezavedno ponavljamo v odnosih s svojimi otroki ali partnerji. V partnerskih odnosih se rane pogosto srečajo: eden potrebuje nenehno potrditev, drugi se prilagaja in izgublja sebe.
Je rast po zgodnjih ranah mogoča?
Da. To je morda najpomembnejše sporočilo oddaje. Zgodnje rane nas zaznamujejo, a nas ne določajo za vedno. V varnem odnosu – tudi v terapevtskem – je mogoče postopoma zgraditi stabilnejši občutek sebe, jasnejše meje in večjo zmožnost za bližino.
Kdaj poiskati pomoč?
- ko se v odnosih vedno znova znajdete v podobnih, bolečih vzorcih,
- ko vas kritika globoko prizadene ali vas preplavi sram,
- ko imate občutek, da se morate nenehno dokazovati,
- ko se v bližini drugega izgubite ali pa se bližine bojite.
Prisluhnite celotni oddaji
Gostji: Silvana Kokol, psihoanalitična psihoterapevtka, in doc. dr. Katarina Možina, sodelavka Pamine – ambulante za duševno zdravje ter predavateljica na SFU. Oddaja je nastala v okviru programa OMRA, na sporedu Radia Helsinki, 30. 5. 2026 (32 min). Odpri na CBA →
Ko želite, da je slišan tudi vaš glas
Psihoterapija je prostor, kjer lahko poveste svojo zgodbo – brez hitenja in brez sodb. Prvi, 15-minutni pogovor je brezplačen in brez obveznosti.
Strokovna združenja
